Inkontinenca urina pomeni nezmožnost zadrževanja in
kontroliranega izločanja urina in predstavlja za pacienta socialni, higienski
in finančni problem, ga omejuje pri vsakdanjih opravilih in mu slabša kakovost
življenja. Pacienti se svoje težave pogosto sramujejo in o njej težko
spregovorijo celo s svojim zdravnikom.
Ocenjujemo, da je za urin inkontinentna vsaka peta ženska po 35. letu in vsaka tretja po 55. letu starosti, s starostjo incidenca narašča. Po nekaterih podatkih naj bi imelo klinično pomembno uhajanje urina kar 10 odstotkov ljudi; skoraj tri četrtine prizadetih pa ne poišče strokovne pomoči.
Zdravljenje urinske inkontinence vedno začnemo konzervativno. Bistvo zdravljenja je okrepitev mišic medeničnega dna (Keglove vaje, magnetna stimulacija), po potrebi prilagodimo režim uživanja hrane in pijač, uvedemo trening sečnega mehurja, zdravila ali sprostitvene tehnike in učvrstimo vezivno tkivo nožnice z lasersko termolizo. Če ob vsem tem ne dosežemo zadovoljivega izboljšanja, pride v poštev operativno zdravljenje.
